Realne rešitve za zagotavljanje likvidnosti podjetja

  • S koncem maja je bila preklicana epidemija virusa SARS-COV-2 in življenje se je začelo počasi vračati v stare tirnice. Kar pa ne pomeni, da delna zaustavitev gospodarstva v zadnjih dveh mesecih in pol ni pustila nobenih posledic. V sektorjih, kot sta gostinstvo in turizem, se je vpliv sprejetih vladnih ukrepov dne 13. 3. začel poznati praktično po kakšnem tednu, saj je nova likvidnost v teh sektorjih praktično izginila čez noč, na drugi strani pa so še vedno ostale obveznosti do dobaviteljev, najemodajalcev, bank in nenazadnje seveda tudi delavcev. Drugi sektorji gospodarstva so začeli čutiti enake posledice morda le nekaj tednov kasneje, ko je začel likvidnostni krč grabiti celotno gospodarstvo, saj se je naenkrat zelo poslabšala plačilna disciplina. Še z malo večjim zamikom pa se je potem znižalo agregatno povpraševanje, ki je še dodatno oslabilo slovenska podjetja, ki so v veliki meri odvisna od izvoza v glavne izvozne partnerice, kot je Nemčija, Avstrija in Italija, kjer so se še v večji meri zaustavili številni sektorji gospodarstva. Vsi našteti faktorji so imeli zelo velik vpliv na slovenska podjetja, ki so se še dodatno zakrčila in začela zadrževati lastno likvidnost, kar je likvidnostni krč samo še poglobilo.

    V nadaljevanju vam tako na kratko predstavljamo, kaj je za rešitev tega izziva naredila država, kako so odregirale banke in kakšne so realne rešitve za zagotovitev likvidnosti.

    Kaj je za rešitev likvidnostnega krča naredila država?

    Država se je na nastalo situacijo, sicer relativno hitro odzvala, vsaj kolikor hitro se je lahko pričakovalo od njenega birokratskega aparata. Ukrepi, ki so jih sprejeli v 1. korona zakonu, so bili sicer usmerjeni predvsem v rešitve, ki so se nanašale na čakanje na delo, kar je bila rešitev namenjena za zaposlene, ki bi sicer ostali brez mesečnega dohodka. To bi lahko potencialno zelo poslabšalo nastalo situacijo, predvsem če upoštevamo, da je bilo na vrhuncu zdravstvene krize na čakanju 285.000 ljudi, kar je skoraj 32,0 % vseh delavno aktivnih pred krizo. Glavna pomanjkljivost sprejetega ukrepa je bilo dejstvo, da so morali delodajalci sredstva za neto plače za marec in april zagotoviti sama, medtem ko jim je oz. jim še bo država nadomestila izplačala šele v mesecu maju in v nekaterih primerih celo kasneje.

    Vlada pa je pri sprejemanju tega zakona popolnoma pozabila na dejstvo, da je začelo gospodarstvu že kritično primanjkovati likvidnosti, kar pa tudi ni bilo odpravljeno s sprejetjem 2. in 3. korona zakona. Ukrep, ki bi ga morala država takoj sprejeti, je poroštvena shema, preko katere bi lahko banke podjetjem takoj zagotovile potrebno likvidnost. Omenjeni ukrep so sprejeli kasneje, vendar veliko prepozno, saj sprejeta poroštvena shema v času pisanja tega prispevka še vedno ni zaživela in dejansko še vedno ni bilo odobreno niti eno posojilo na podlagi poroštva države. Država je imela sicer na začetku v načrtu tudi odkupovanje poslovnih terjatev od podjetij, kar bi omogočilo, da bi se začel cikel plačevanja vrteti hitreje, kar bi prispevalo k razrešitvi nastale situacije, vendar tudi ta ukrep ni nikoli zaživel oz. bil sprejet.

    Zelo dober ukrep, ki ga je sprejela vlada pa je bil odlog plačila glavnic za bančna posojila, ki pa bi moral biti bolje definiran, saj nekatere banke z uvedbo odloga niso hkrati podaljšale ročnosti teh posojil.

    Kako so na likvidnostne potrebe podjetij odreagirale banke?

    Poslovne banke so na nastalo situacijo, enako kot med finančno krizo v letih 2008 – 2010, odreagirale zelo slabo, saj so se ponovno popolnoma zaprle vase in je bilo zelo težko dobiti kakršnokoli likvidnost. Če so podjetja le dobila kratkoročno likvidnost, so morala zagotoviti najmanj bremen proste nepremičnine in drugo zavarovanje, kljub nadpovprečnim bonitetam in dobri plačilni zgodovini. Tukaj se je pojavil zelo zanimiv paradoks, da so bile banke pri svoje odzivu na nastalo situacijo že spet zelo kratkovidne, saj so tudi lastnim komitentom, ki so že imeli izpostavljenost, z veliko težavo zagotovile likvidnost. Tudi v tako nizkih zneskih kot je 10 % obstoječe izpostavljenosti, čeprav bi v nasprotnem primeru obstajala zelo velika verjetnost, da ta ista podjetja ne bi preživela krize in bi bila s tem zagotovo ogrožena celotna izpostavljenost banke.

    Poleg tega so se poslovne banke na neki način tudi želele okoristiti na račun nastale krize, saj so komitentom, ki so zaprosili za dodatno likvidnost, zaračunavale dodatno premijo na obrestne mere, ki so bile tudi za 100 % višje, kot je bila tista, ki so jo ta ista podjetja dobila pred krizo. Edina banka, ki je imela posluh za podjetja in se je na nastalo situacijo relativno dobro odzvala je SID banka, ki je začela podjetjem zagotavljati prepotrebno likvidnost za premostitev izpada prihodkov, ki so pustile podjetjem številne fiksne stroške, ki jih drugače nebi bili sposobni pokriti.

    Omejevanje podjetij pri višini posojila

    Državna poroštvena shema še ni zaživela in je dejansko na način, kot je zastavljena, dokaj neuporabna, saj omejuje podjetja pri višini posojila. Podjetje ga lahko dobi na 10 % letnih prihodkov v letu 2019 in na ročnost maksimalno 5 let. Če upoštevamo, da bo izpad prihodkov povprečno znašal med 15-25 %, je maksimalna višina kredita definitivno prenizka. Poleg tega je ročnost teh kreditov prekratka, saj podjetja na tako kratek rok ne bodo ustvarila zadostne presežne likvidnosti, da bi lahko absorbirala izpad prihodkov v višini 15-25 % letnih prihodkov, zato bi bili potrebni krediti, katerih ročnost bi omogočala do 10-letno odplačevanje. Prav tako bi podjetja potrebovala tudi določen moratorij na odplačevanje glavnice, saj se gospodarski šok, ki sledi, ne bo razrešil na kratek rok, zato bi bilo potrebno minimalno 12-18 mesecev moratorija na odplačilo glavnice.

    Štiri realne rešitve za zagotovitev likvidnosti

    SID BANKA – daleč najboljša možnost za pridobitev likvidnosti na relativno kratek rok

    Trenutno ima objavljena 2 razpisa, na katera se lahko podjetja prijavijo. Prvi razpis TURIZEM 1 je namenjen turističnim in gostinskim podjetjem, medtem ko je drugi razpis SDMKV namenjen vsem ostalim malim in srednjim podjetjem. Oba razpisa omogočata, da podjetje pridobi od 100.000 do 7.000.000 EUR likvidnostnega posojila, ročnosti od 2 do 12 let po ugodnih obrestnih merah, ki pa so vseeno odvisne od bonitete podjetja in zavarovanja, ki ga lahko podjetja priskrbijo.

    Glavna pomanjkljivost kandidiranja na razpisih SID banke je kompleksnost dokumentacije, ki jo je treba pripraviti za uspešno kandidiranje na teh razpisih in ki jo povprečno slovensko podjetje brez finančnega direktorja težko izpolni. Na tem mestu je zelo pomembno, da ima podjetje kakovosten računovodski servis, ki zagotovi kakovostne in ažurne informacije ter finančnega strokovnjaka, ki ima izkušnje pri pripravi dokumentacije za SID banko.

    Razpis Slovenskega podjetniškega sklada P1 plus

    Ponuja garancije za zagotovitev likvidnostnega posojila do 100.000 EUR na dobo 5 let s 6-mesečnim moratorijem. Razpis je sicer zelo podoben poroštveni shemi, ki jo pripravlja država, s tem, da ima nekaj prednosti in tudi nekaj pomanjkljivosti. Prednost je zagotovo, da omogoča moratorij v dolžini 6 mesecev, po drugi strani pa je pomanjkljivost relativno kratka ročnost in seveda omejitev z relativno nizkim maksimalnim zneskom posojila. Enako kot pri razpisih SID banke je treba pripraviti predstavitveni načrt in predhodno dobiti odobritev poslovne banke, kjer ponovno pride prav, da imajo podjetja kakovosten računovodski servis in finančnega strokovnjaka, da pripravi celotno dokumentacijo.

    Poslovne banke so še vedno opcija za pridobitev likvidnostnih sredstev

    Vendar je večina bank omejila novo financiranje na obstoječe komitente, pri čemer so zelo previdni, zato je sedaj še toliko bolj kot kadarkoli prej pomemben način, na katerega podjetja komunicirajo s svojimi poslovnimi bankami. Na banko je treba priti z izdelanim poslovnim načrtom oz. načrtom prestrukturiranja in jim predstaviti način, na katerega bo podjetje reševalo svoje likvidnostne probleme in kakšno vlogo bo imela pri tem njihova banka. Ohranitev zaupanja oz. vzpostavljanje le-tega je v bančništvu zelo pomembna, saj vsak poslovni odnos, še posebej pa odnos z banko temelji na zaupanju in s primernim načinom komuniciranja je veliko lažje doseči zadostno stopnjo zaupanja, da na koncu banka pristopi k sodelovanju. Pri vzpostavitvi tega zaupanja pa imajo kakovostni in ažurni podatki, ki so predstavljeni banki na primeren način, ključno vlogo. Pri tem pa je ponovno pomembna vloga dobrega računovodskega servisa v sodelovanju z dobrim finančnim strokovnjakom.

    Iskanje notranjih rezerv in optimizacij v poslovanju

    Prav to se mnogokrat pokaže nujno ravno v kriznih razmerah, zato je eden od poglavitnih načinov zagotovitve likvidnosti, da se podjetja začnejo ukvarjati z identifikacijo potencialov in sprejemanjem ukrepov, ki bodo omogočili, da se ti potenciali dejansko realizirajo v obliki izboljšanja likvidnostne situacije. Predpogoj za identifikacijo potencialov so seveda kakovostni in ažurni podatki, ki jih podjetje analizira v določenih časovnih intervalih in na ta način vzpostavi kontrolo nad poslovanjem lastnega podjetja. Ko se pogovarjamo o kakovostnih in ažurnih podatki, gre tu večinoma za računovodske podatke, ki morajo bili poknjiženi praktično v realnem času, da lahko omogočijo nadaljnjo analizo, preko katere se lahko potem identificira potenciale za izboljšanje likvidnosti in sprejme določene ukrepe. Pri procesu vzpostavljanja kontrole nad finančno funkcijo sta tako ponovno zelo pomembna kakovosten in ažuren računovodski servis v sodelovanju s finančnim strokovnjakom.

    Avtor: Jan Jereb, finančni strokovnjak, Nummus d.o.o.

    Za dodatne informacije se obrnite na: info@fin-servis.si