30 let podjetja HLB FINSERVIS skozi zgodbe naših ljudi
Tanja, Ana in Tomy o ljudeh, spremembah in 30 letih podjetja HLB FINSERVIS
Od barvnih fasciklov, ročnega knjiženja in faksa do digitalizacije in umetne inteligence. V treh desetletjih se je način dela v računovodstvu korenito spremenil, z njim pa tudi pričakovanja strank in vloga računovodskega svetovalca. Tanja Kogovšek, Ana Galuf in Tomy Anžur Hribar imajo skupaj več kot štiri desetletja izkušenj v podjetju HLB FINSERVIS. Njihove zgodbe razkrivajo, kaj se je v tem času spremenilo in zakaj si določene stvari vendarle želijo ohraniti.
Od fasciklov in faksa do umetne inteligence
Tanja Kogovšek, danes skrbnica ključnih strank in vodja tima, je v podjetju HLB FINSERVIS redno zaposlena že 20 let, še pred tem pa je v podjetju delala prek študentskega servisa. Njeni prvi delovni dnevi so bili precej drugačni od današnjih. “Veliko je bilo lepih, polnih, barvnih fasciklov,” se spominja.
Dokumentacijo so urejali in številčili ročno, knjižili na dokumente, podatke vnašali v program, pošiljali pa po navadni pošti ali faksu: “Vse je bilo bolj počasno in umirjeno. Danes je pogosto tako, da je bilo že včeraj prepozno, predvsem če se kaj mudi.”
Kot eno največjih prelomnic izpostavlja začetek skeniranja dokumentacije. Od takrat se je način dela po njenih besedah začel spreminjati s svetlobno hitrostjo. Danes se starejšim sodelavcem ob pripovedovanju o nekdanjih delovnih procesih pridružujejo predvsem začudeni pogledi mlajših kolegov. Tanja si ob današnjem obsegu dela niti ne predstavlja več, kako bi vse opravili na način, ki so ga prakticirali pred dvema desetletjema.
Spremembam je sledila tudi Ana Galuf, ki je v podjetju 12 let, danes pa kot vodja pisarne skrbi za administracijo, kadrovske zadeve in številne procese, ki omogočajo nemoteno delo ekipe. Ko je prišla, jih je bilo sedem, medtem ko danes 16 sodelavcev deluje v štirih ekipah. Vmes so prihajali novi obrazi in odhajali znani, Ana pa ima za takšne spremembe zanimivo primerjavo: “Ko nekdo odide in pride nekdo nov, se za trenutek zazdi, kot da se je sesula hišica iz kart. V resnici pa so se karte samo premešale. In tako je tudi prav. Dobre korenine in odlično vodstvo vedno poskrbijo, da se sčasoma ujamemo in povežemo.”
Računovodstvo že dolgo niso več samo številke
V dveh desetletjih se ni spremenila le tehnologija. Spremenilo se je tudi to, kaj stranke pričakujejo od računovodskega svetovalca. Tanja je v vseh teh letih spremljala razvoj številnih podjetij. Nekatera so rasla, pri drugih stvari niso vedno šle po načrtih. “Mi smo z njimi v dobrem in slabem. V vseh teh letih smo že marsikaj doživeli. Če je zaupanje med nami in strankami dobro, se da vse rešiti. Odnosi so na koncu vedno pomembnejši od papirjev,” pojasnjuje.
Prav zaupanje je zanjo ena od najpomembnejših lekcij dolgoletnega dela s podjetniki. Računovodske informacije lahko pomembno vplivajo pri presoji uspešnosti podjetja in sprejemanju prihodnjih odločitev, vendar Tanja ob tem še enkrat ponovi, da so odnosi vedno pomembnejši od papirjev.
Tomy Anžur Hribar, danes skrbnik ključnih strank in vodja tima, je svojo pot v podjetju začel kot študent leta 2017. Ker ni študiral računovodstva, pravi, da je večino konkretnega znanja pridobil prav med delom in od izkušenejših sodelavcev. Pri delu s strankami ga najbolj veseli trenutek, ko pripravi poročilo, ki je zanje dejansko uporabno. Po njegovih izkušnjah stranke poleg strokovnosti pričakujejo predvsem hitro odzivnost in nasvet, ki je na mestu: “Danes se pri večini zadev neprestano mudi. Še večji izziv je, da stranki res daš tisto, kar potrebuje. Prav zato postajajo izkušnje, sodelovanje in sposobnost poiskati pravi odgovor ob pravem času vse pomembnejši del poklica.”
Talenti sodelavcev, ki jih Excel ne razkrije
Čeprav vsi trije govorijo o spremembah, se pri vprašanju, kaj je v podjetju pomembno ohraniti, hitro znajdejo na skupni točki. Pri odnosih. Ko je Tanja začela delati v HLB FINSERVIS, jih je bilo šest. Ekipa je, kot že omenjeno, danes večja, a si želi, da bi se dobro vzdušje, v katerem se sodelavci znajo pošaliti in si pomagati, ohranilo še naprej. Obdobje, ko se je moč takšnih odnosov še posebej izkazala, izpostavlja čas epidemije. Takrat se je ekipa praktično čez noč prilagodila novim razmeram in dokazala, da si sodelavci zaupajo ter se lahko zanesejo drug na drugega.
Podobno razmišlja Tomy: “Tudi dober skrbnik, računovodja in vodstvo niso nezmotljivi. Vendar sodelovanje in pomoč pomagata napake rešiti hitreje, kot če bi jih reševal vsak zase.” Sam ve, da lahko v podjetju pomoč pričakuje od kogarkoli, in verjame, da se takšen odnos znotraj ekipe na koncu pozna tudi pri delu s strankami.
Ana pa opozarja še na tisti del sodelovanja, ki ga je težko meriti. Poleg urejene organizacije, jasne komunikacije in strokovnega dela so pomembni tudi trenutki, ko sodelavci preprosto preživijo čas skupaj. Pravi, da med spontanimi druženji pogosto odkrijejo talente sodelavcev, ki jih Excel ne pokaže.
Kaj odnesti v naslednjih 30 let
Če je bilo zadnjih 30 let v znamenju digitalizacije, bo naslednje obdobje skoraj zagotovo zaznamovala umetna inteligenca. Ana verjame, da bo podjetje HLB FINSERVIS čez desetletje tehnološko še naprednejše, bogatejše za nova znanja ter pri delu hitrejše in učinkovitejše. Ob tem pa dodaja: “Tehnologija lahko spremeni način našega dela, ne more pa spremeniti tega, kar nas povezuje kot ekipo.”
Tudi Tomy si želi, da bi se podjetje še naprej razvijalo in bilo uspešno, pri tem pa ohranilo dobre odnose med vodstvom in zaposlenimi. Prav v povezanosti ekipe in pripravljenosti pomagati drug drugemu vidi eno od pomembnih prednosti podjetja, ki bi jih bilo vredno ohraniti tudi v prihodnje.
V tridesetih letih so barvne fascikle zamenjali digitalni dokumenti, faks je postal spomin, umetna inteligenca pa že odpira novo poglavje. Zgodbe Tanje, Ane in Tomyja kažejo, da se lahko način dela spremeni skoraj do neprepoznavnosti. Toda tisto, kar želijo odnesti s seboj v naslednja desetletja, ostaja precej preprosto, torej znanje, zaupanje in ljudje, na katere se lahko zanesejo.
