Raziskava HLB: Ko nestanovitnost postane stalnica

Deset vprašanj, ki bi si jih moral zastaviti vsak vodilni v 2026

Nestanovitnost je v dvajsetih letih tega stoletja postala trajno stanje. Po začetnem pospešku digitalizacije so svetovno gospodarstvo zaznamovali pandemija, pretresi v dobavnih verigah, visoka inflacija in vse izrazitejša geopolitična trenja. Preboj generativne umetne inteligence danes sovpada z novimi konflikti in preoblikovanjem globalnih zavezništev, kar podjetja potiska v skoraj neprekinjeno nihanje med zagonom in pritiski. Raziskava HLB Survey of Business Leaders 2026, ki je zajela 1113 vodilnih v podjetjih iz 45 držav, kaže, da vodstva podjetij leto 2026 kljub temu pričakujejo z več zaupanja, vendar ob spremljavi najvišjih zaznanih tveganj do zdaj.

Kljub večjim tveganjem več zaupanja

Več kot polovica vodilnih v podjetjih, natančneje 53 odstotkov, v letu 2026 pričakuje pospešitev svetovne gospodarske rasti, kar je sedem odstotnih točk več kot leto prej. Kar 88 odstotkov jih verjame v rast prihodkov lastnega podjetja, delež tistih, ki so glede prihodkov zelo samozavestni, pa se je v enem letu povečal s 35 na 42 odstotkov.

 Krepi se tudi dobičkonosnost. Delež podjetij, ki poročajo o vsaj petodstotni rasti dobičkov, se je povečal s 25 na 32 odstotkov, medtem ko izrazit pritisk na marže navaja le še osem odstotkov vprašanih, skoraj polovico manj kot leto prej. Bolj optimistični so zlasti vodilni na trgih z visoko rastjo in pospešeno industrializacijo.

Hkrati raziskava beleži rekordno raven zaskrbljenosti zaradi tveganj. Povprečna stopnja dosega 63 odstotkov, kar je največ od začetka raziskave konec leta 2019. Od tega kar tri četrtine vodilnih skrbi kibernetska varnost.

Hitrejše in bolj prilagodljivo načrtovanje

Nestanovitnost se neposredno odraža tudi v načinu načrtovanja. Skoraj enak delež podjetij se opira na prilagodljivo načrtovanje ali celovite dolgoročne strategije − 46 oziroma 42 odstotkov. To kaže na razpetost med potrebo po prilagodljivosti in željo po stabilnosti.

Praksa se vse bolj nagiba h krajšim časovnim obdobjem. Dvaindvajset odstotkov vodilnih načrtuje v obdobju od šest do 24 mesecev, 12 odstotkov deluje s sproti prilagojeno strategijo, le še 13 odstotkov pa razmišlja dlje kot pet let vnaprej. Vodstva poskušajo združevati kratkoročne rezultate z dolgoročnimi naložbami, zlasti na področjih umetne inteligence in novih tehnologij.

Tehnologija v službi hitrejšega prilagajanja

Približno petina podjetij že uporablja umetno inteligenco za podporo napovedovanju in strateškemu načrtovanju, med najuspešnejšimi pa se ta delež dvigne nad četrtino. Med glavnimi področji naložb do leta 2026 izstopata avtomatizirano in z umetno inteligenco podprto odločanje, ki ga navaja 62 odstotkov vprašanih, ter poslovna analitika in vizualizacija podatkov z 59 odstotki.

Uporaba umetne inteligence se hitro širi. Le še devet odstotkov vodilnih pravi, da je sploh ne uporablja, v primerjavi z več kot 20 odstotki v letih 2024 in 2025. Podjetja vse pogosteje prehajajo od osnovnih primerov rabe k zahtevnejšim, kot so avtomatizacija procesov, raziskave in razvoj ter nadzor kakovosti. Med najbolj dobičkonosnimi podjetji 38 odstotkov uporablja umetno inteligenco v razvoju, 36 odstotkov pri nadzoru kakovosti in 33 odstotkov pri delu s strankami.

Učinkovitost, varnost in zaupanje

Pri izvedbi strategij je v ospredju izboljšanje operativne učinkovitosti, ki jo kot glavno prednostno nalogo v prihodnjem letu navaja 58 odstotkov vodilnih. Skoraj polovica podjetij želi hkrati znižati stroške, pri čemer avtomatizacija in umetna inteligenca postopno blažita pritisk na stroške dela.

S širitvijo digitalizacije se povečuje tudi varnostno tveganje. Kibernetska varnost je danes druga najbolj pereča šibka točka, nova digitalna okolja in umetna inteligenca pa še povečujejo ranljivo področje. Skoraj enak delež vodilnih bo v letu 2026 povečal vlaganja v kibernetsko varnost kot v digitalne in nove tehnologije, kar kaže na zavedanje, da sta rast in varnost neločljivo povezani.

Rast, ki jo vodijo stranke

Osredotočenost na stranke ostaja ključen vir konkurenčne prednosti. Skoraj polovica vodilnih vidi poglobljeno razumevanje potreb strank kot odločilno za kratkoročno rast. Večina podjetij krepi analitiko podatkov o strankah, segmentacijo in personalizacijo, več kot polovica pa namerava izboljšati tudi zbiranje povratnih informacij.

Digitalna orodja in umetna inteligenca vse bolj podpirajo personalizacijo in uporabniško izkušnjo, vendar raziskava poudarja, da tehnologija ne more nadomestiti človeške presoje. Kar 57 odstotkov vodilnih namerava povečati naložbe v kulturo in usposabljanje zaposlenih, saj je povezava med zaposlenimi in izkušnjo strank ključna.

Transparentnost kot temelj zaupanja

Vse več pozornosti pa je usmerjene tudi v transparentnost. Stranke pričakujejo jasne informacije o izvoru izdelkov, ravnanju s podatki in družbeni odgovornosti podjetij. Raziskava kaže, da so stranke, ki podjetje dojemajo kot transparentno, dvakrat bolj naklonjene dodatnim nakupom in skoraj štirikrat bolj prizanesljive ob napakah.

Napredna analitika in umetna inteligenca podjetjem omogočata boljše sledenje dobavnim verigam in trajnostnim ciljem, vendar primeri neuspelih kampanj opozarjajo, da lahko nepremišljena raba tehnologije hitro omaje zaupanje.

Deset vprašanj, ki bi si jih moral zastaviti vsak vodilni

Raziskava HLB kaže, da nestanovitnost ni več le prehodna motnja, temveč stalna značilnost poslovnega okolja. Najuspešnejša podjetja se nanjo ne odzivajo zgolj s hitrostjo, temveč z disciplino, premišljenimi naložbami in jasnim razumevanjem, kdaj pospeševanje ustvarja vrednost in kdaj jo spodkopava. V središče strategij se zato znova postavlja stranka kot najzanesljivejše sidro v negotovih časih, odločilna konkurenčna prednost pa vse manj izhaja iz same tehnologije in vse bolj iz kakovosti vprašanj, ki si jih vodstva znajo zastaviti. Prav ta vprašanja po mnenju avtorjev raziskave ločujejo organizacije, ki se zgolj odzivajo, od tistih, ki negotovost znajo obrniti v svojo korist.

• Ali se osredotočamo na prava tveganja ali le na najbolj očitna?

• Kje v našem poslovanju hitrost ustvarja vrednost in kje jo uničuje?

• Ali naložbe v tehnologijo in umetno inteligenco dejansko izboljšujejo uspešnost ali zgolj sledijo trendom?

• Ali znamo uravnotežiti kratkoročno odpornost z dolgoročnimi strateškimi usmeritvami?

• Ali razpolagamo s podatki, vpogledi in upravljavskimi mehanizmi, ki omogočajo boljše odločitve v realnem času?

• Ali naš organizacijski model dopušča različno hitrost delovanja ekip in pri tem še vedno ohranja usklajenost?

• Ali so nedavne tehnološke ali procesne spremembe razkrile nove ranljivosti na področju kibernetske varnosti in zaščite podatkov?

• Ali za agilnost skrbimo z zmogljivostmi in pripravljenostjo ali se zanašamo na nenehno odzivanje?

• Kako dobro v resnici razumemo, kaj naše stranke danes cenijo, in kako se to spreminja?

• Ali tehnologijo uporabljamo za izboljševanje človeške izkušnje strank ali le za njeno nadomeščanje?